Nekaj dirkanja in nekaj visoko letečih idej. Alula Tour, Dirka po Valenciji, Etoile de Bessèges, DP Velodrom Češča vas… In One Cycling bi vložil 240 milijonov v kolesarstvo. Je to dovolj? Ali bo to spremenilo dirkanje? Prisluhni!
Ej, ne vem kakšen Eurosport app uporablja, ampak ja sem max zadovoljen. Pod biciklizem je naložena alula tour in vse ostalo, kar se je vozilo prej. teden po Evropi… Vuelta je arhivirana daleč nazaj … Ciklokros je posebej… Skratka pregledno…očitno ne prebolela ❤ do gcn😂😊
O padcih, ki so del igre v kolesarstvu že od malih nog se v splošni javnosti itak premalo govori. Čez kaj vse gredo ti fantje in tudi starši, večina ljudi niti slučajno ne ve. Ko prvič vidiš svojega 12 letnega mulca tam nekje pri Cerkljah sedet ob cesti, ker je užgal pri max hitrosti se ti hoče zmešat. Mulc, odrgnjen vsepovsod pa ne gleda sebe, ampak kolo, ker ga skrbi, da ne bo redy za trening naslednji dan. Po tem se ti še enkrat razpara duša, ko tega istega mulca vidiš v tušu, ko si z milom drgne vse možne rane. Rane s piste se pa še dlje celijo, ker so ožganine in ne odrgnine. Pol se te norosti, ki ne vem od kje prihaja, od genov že ne, kar mal nalezeš, ko ga pobiraš po zimskih treningih v stanju v katerem bi bil vsak normalen človek mizeren, on je pa srečen. Navadiš se celo tako daleč, da po padcu če stoji pokonc sploh ne gledaš več kje vse je odrgnjen, ampak začneš seštevat in v mislih skup praskat EURe ki jih boš mogu na hitr počit na bicikel, ker je trening naslednji dan. V glavnem, Blaž in ostali trenerji, hvala ker mojga mulca delate srečnega, čeprav mi ni jasno od kje mu to, ko je na treningu je namreč med svojimi.
3 Comments
Ej, ne vem kakšen Eurosport app uporablja, ampak ja sem max zadovoljen. Pod biciklizem je naložena alula tour in vse ostalo, kar se je vozilo prej. teden po Evropi… Vuelta je arhivirana daleč nazaj … Ciklokros je posebej… Skratka pregledno…očitno ne prebolela ❤ do gcn😂😊
Matej in Blaž dobro poznata domačo sceno in prav je, da se govori tudi o njej. Pohvalno.
O padcih, ki so del igre v kolesarstvu že od malih nog se v splošni javnosti itak premalo govori. Čez kaj vse gredo ti fantje in tudi starši, večina ljudi niti slučajno ne ve. Ko prvič vidiš svojega 12 letnega mulca tam nekje pri Cerkljah sedet ob cesti, ker je užgal pri max hitrosti se ti hoče zmešat. Mulc, odrgnjen vsepovsod pa ne gleda sebe, ampak kolo, ker ga skrbi, da ne bo redy za trening naslednji dan. Po tem se ti še enkrat razpara duša, ko tega istega mulca vidiš v tušu, ko si z milom drgne vse možne rane. Rane s piste se pa še dlje celijo, ker so ožganine in ne odrgnine. Pol se te norosti, ki ne vem od kje prihaja, od genov že ne, kar mal nalezeš, ko ga pobiraš po zimskih treningih v stanju v katerem bi bil vsak normalen človek mizeren, on je pa srečen. Navadiš se celo tako daleč, da po padcu če stoji pokonc sploh ne gledaš več kje vse je odrgnjen, ampak začneš seštevat in v mislih skup praskat EURe ki jih boš mogu na hitr počit na bicikel, ker je trening naslednji dan. V glavnem, Blaž in ostali trenerji, hvala ker mojga mulca delate srečnega, čeprav mi ni jasno od kje mu to, ko je na treningu je namreč med svojimi.